Z rojstvom smo na začetku poti, ki se bo neminovno končala. Kako naj preživimo ta vmesni vek, je v mnogočem odvisno od danosti s katerimi  smo privekali in okoliščin odraščanja. Za izgradnjo znanja o sebi in svetu pa moramo imeti željo in dostop do informacij. Širno in globoko Modrinsko spoznanje je, da je pravi samo tisti pogled, ki je v skladu z naravo in ki stalno preverja svoja stališča. Zabloda, da smo narejeni po božji podobi in smo božji otroci je pednarjem udobna, saj ni potrebno nič razmišljati, poleg tega pa jim pripisuje neko lažno nadvrednost, ki pa človeškemu (predvsem moškemu) egu prija.

Malo daljša pot spoznanja, da se je vesolje začelo pred 13,8 milijardami let, da so postopno nastajali osnovni elementi, da so se težji elementi “skuhali” znotraj zvezd, ki so kasneje eksplodirale v supernovi, da so se ti elementi sčasoma zbrali v planete, da je zemlja v “zlatolaskinem” področju (t.j. ravno pravem), da je evolucija v več kot 4 milijardah let privedla do  bitij, ki se zavedajo same sebe, torej nas, ljudi. Tovrstni pogled na sebe je neizmerno bolj čaroben, kot vse mistične zgodbe o našem nastanku. Zavedanje svojega obstoja skozi opisano sosledje dogodkov, nam daje zavest, da je potrebno svoj vek čim bolj uskladiti z dejansko našo naravo. Kako to doseči in živeti skladno s tem, pa je smoter Modrinstva. 

Zabloda o posmrtnem življenju je mogoče katerim v tolažbo, a obenem s tem popolnoma razvrednotijo svoj čas obstoja. Pred spočetjem in po smrti je za nas stanje enako- ne obstajamo. Bolj za res, kot za šalo, Modrini verjamemo v življenje pred smrtjo!

Dejstvo, da nikoli ne bo možno ustvariti pretežno intelektualno pošteno (*) družbo, nas lahko spravi v malodušje. Po drugi strani pa nam  zavedanje, da se ne moremo povezovati s tisočimi, odpira pot v spoznanje, da bi bilo dovolj, če se obdamo z razumnim številom ljudi z enakimi dojemanjem stvarnosti. 

Tako oblikovano skupino ljudi je potrebno izgraditi. To zahteva gradnjo intelektualno poštene mentalne slike sveta vsakega posameznika in ob enem gradnjo skupnosti, skratka, to je Modrinstvo. 

Modrini se trudimo zgraditi svojo mentalno sliko sveta skladu s Modrinskimi spoznanji, katere stalno pretresamo in dopolnjujemo. V sebi poskušamo graditi dinamična mnenja na osnovi znanstvenih metod in ne dogmatičnih prepričanj. Pri tem si medsebojno pomagamo v priložnostnih srečanjih, predvsem pa v strukturiranih razpravah (**).

Druženja Modrinov še zdaleč niso pretežno razpravljalske narave, ampak druženja za sprostitev, zabavo in brezskrbnost, kjer lahko pustiš denarnico na mizi brez bojazni, da bi jo kdo vzel. Pravzaprav naj bi se vsi, ki so denarnico opazili, trudili, da ti jo vrnejo. Tovrstno poštenje je v Modrinstvu absolutno in bo vsak kršitelj Modrinsko (vendar zakonito) kaznovan. Med Modrini tovrstnih ljudi ne sme biti. Potrebno jih je čim prej odkriti in izločiti ter onemogočiti. Ni pa zasebna lastnina nad vsem, kot v kapitalizmu. V Modrinstvu je absolutno nedotakljiva lastnina, ki daje Modrinu osnovno varnost, kar je predvsem bivališče in preživetveni minimalni dohodek, ki pa bosta mogoča samo z delovanjem oziroma prispevanju Modrina k skupnosti. Vse to pa seveda v okviru zmožnosti.

Pa se dotaknimo odnosov med spoloma. Seveda je pravilen pogled tisti, ki je osnovan na evoluciji. Najuspešnejša oblika (tista, pri katerih mladiči odrastejo) je veza med samcem in samico. Samci se borijo za samice, ker je njihov nagon oploditev samic. Za to morajo odgnati tekmece in kasneje obvarovati mladiče. Samice pa iščejo samce, ki jih bodo podpirali pri vzgoji mladičev. Svoje telo morajo negovati, da pritegnejo samce in so dovolj zdrave za rojstvo in nego mladičev. Človeški samci in samice niso pri tem nikakršna izjema. So pa odnosi, zaradi človeškega intelekta, zavedanja samega sebe in družbene vpetosti precej kompleksnejši. Dojemanje  lastnih nagonov in nagonov nasprotnega spola izven evolucijskega razumevanja je obsojeno na izkrivljeno, zmotno, s krivdo prepojeno zablodo.

Družbena vpletenost, grešnost in “čast” družine v povezavi s spolnostjo povzročajo ogromno trpljenja, še posebej, ker se za to v glavnem krivi žensko, ne glede na vrsto religije. Žal je tudi danes pretežni del sveta prežet z religioznimi žensko obsojajočimi pogledi. Modrini globoko zavračamo take poglede. Moški so si, predvsem v krajih z zelo izraženo religioznostjo, oblikovali pravila tako, da so si, pa ne prav pretirano rečeno, žensko udomačili, tako da imajo možnost penetracije ob vsakem zaželjenem trenutku in ob enem so žensko ogradili tako, da drugi samci nimajo ne fizičnega ne vidnega dostopa. Za upravičenost take nadvlade pa se skicujejo na tisočletja stare tekste iz časov, ko niso poznali ne lastnega telesa ne narave okoli njih, ko so bili sužnji nekaj “naravnega” ipd, ko so vse znano obvladovale mistične sile. Pravi vzrok pa je v naravi samcev. Po drugi strani pa imamo dandanes pojave, da se vsako približevanje ženski okarakterizira, kot nadlegovanje in popolnoma nesprejemljivo vedenje moških.

Pri Modrinih so ta vprašanja urejena v skladu z naravo in kulturnim okoljem. Dogovarjan je način komunikacije in oblike sporočil, ki omogočajo ženski vljudno postavljanje mej in moškemu živeti skladno z njegovo spolno naravo ne da bi bil zaradi tega obsojan. 

In dalje, ženska, ki skrbi za zdravje in privlačnost svojega telesa, ne želi čimprejšnje oploditve, ampak je to njena narava. Na moških pa je, da se tega zavedajo in niso do vsake ženske spolno aktivni. Urejena ženska ni vsakomur povabilo.   Pednarski samci imajo s tem notranje konflikte in se težko zadržijo, ker svoje nagone dojemajo kot upravičen razlog za približevanje in nadlegovanje. 

V smislu samoobvladovanja, čaka večino moških, ki želijo postati Modrini, kar nekaj dela na sebi. Tudi ženske morajo sprejeti moško naravo, ne da bi se zaradi nje osebno počutile nadlegovane. 

Modrini se trudimo odnose med moškimi in ženskamk graditi na način, da bo obema spoloma prijalo skupno druženje. 

(*)

Intelektualna poštenost ima več ključnih elementov:

  • Iskrenost: Pomeni, da si iskren do sebe in drugih glede svojega znanja, prepričanj in mnenj. Ne pretvarjaš se, da veš več, kot veš, in ne skrivaš informacij, ki bi lahko vplivale na razpravo.
  • Odprtost: Pripravljen si poslušati in sprejeti različna mnenja, tudi če se razlikujejo od tvojih. Zavedaš se, da se lahko motiš in da imajo drugi lahko veljavne argumente.
  • Nepristranskost: Trudiš se, da tvoje osebne preference, čustva ali interesi ne vplivajo na tvojo presojo. Informacije ocenjuješ objektivno in pravično.
  • Sprejemanje dokazov: Svoja prepričanja oblikuješ na podlagi dokazov in argumentov, ne pa na podlagi čustev ali predsodkov. Pripravljen si spremeniti svoje mnenje, če se pojavijo novi, močnejši dokazi.
  • Pošteno predstavljanje: Ko predstavljaš ideje ali argumente drugih, jih predstavljaš natančno in pošteno, brez izkrivljanja ali pretiravanja.
  • Odgovornost: Prevzemaš odgovornost za svoje intelektualne trditve in si pripravljen zagovarjati svoja stališča z razumnimi argumenti.
  • (**)

    Strukturirana razprava: Ta izraz poudarja, da ima razprava določeno strukturo in pravila, ki zagotavljajo, da se drži teme.