Razumevanje razlik med spoloma in njihovega vpliva na družbeno ureditev je pomembna in kompleksna tema, ki se prepleta z biologijo, psihologijo in sociologijo in iz katerih Modrini temeljimo svoje poglede.Ženske so skozi evolucijo razvile določene lastnosti za preživetje potomcev, medtem ko so moški bolj nagnjeni k teritorialnosti in uveljavljanju.

Evolucijske osnove spolnih razlik

Evolucijska psihologija pogosto pojasnjuje vedenjske razlike med spoloma z različnimi reproduktivnimi strategijami.

• Vloga žensk: Ženske so v evolucijskem smislu nosilke bremena nosečnosti in dojenja, kar je ogromna investicija časa in energije. Zato so se razvile lastnosti, ki so ključne za preživetje in vzgojo potomcev: večja empatija, skrbnost, sposobnost vzpostavljanja socialnih vezi za podporo ter bolj previdno in tveganju manj podvrženo vedenje. To je vplivalo na njihovo vlogo v skupnosti, kjer so pogosto prevzemale naloge, povezane z nego, vzgojo in ohranjanjem stabilnosti.
• Vloga moških: Moški se reprodukcijsko niso soočali z enakimi omejitvami. Njihova strategija je pogosto vključevala tekmovanje za dostop do partneric, obrambo virov in teritorialnosti. To je spodbudilo razvoj lastnosti, kot so agresivnost, tekmovalnost, fizična moč in pripravljenost tvegati. V družbenem smislu so moški pogosto prevzemali vloge, ki so vključevale lov, obrambo skupnosti in hierarhično urejanje.

Vpliv na odločanje v družbi

Če te evolucijske predispozicije prenesemo v kontekst urejanja družbe, je logično razmišljati o tem, kako bi lahko integracija ženskih in moških nagnjenj pripomogla k bolj uravnoteženim in učinkovitim odločitvam.

• Ženske perspektive: Prispevajo k odločanju z osredotočenostjo na dolgoročno stabilnost, socialno kohezijo, empatijo in skrb za blaginjo skupnosti. Ženske so pogosto nagnjene k iskanju kompromisov in reševanju konfliktov na način, ki ohranja odnose in preprečuje eskalacijo. Njihova perspektiva je ključna za razvoj socialnih politik, zdravstva, izobraževanja in vzpostavljanja podpornih sistemov.
• Moške perspektive: Prispevajo k odločanju z usmerjenostjo k akciji, odločnosti, obvladovanju tveganj in obrambi. Moški so pogosto učinkoviti pri postavljanju ciljev, uveljavljanju avtoritete in hitrem odzivanju na grožnje. Njihova perspektiva je pomembna pri varnostnih vprašanjih, gospodarskem razvoju in vodenju v kriznih situacijah.

Potreba po uravnoteženem pristopu

Skratka, uspešna družba potrebuje ravnovesje med vsemi temi lastnostmi. Izključno prevladujoča "moška" ali "ženska" nagnjenja pri odločanju bi verjetno vodila v neravnovesje:

• Družba, ki bi jo vodila zgolj moška tekmovalnost in teritorialnost, bi bila morda zelo učinkovita pri obrambi in doseganju ciljev, vendar bi lahko zanemarjala socialno blaginjo, empatijo in notranjo kohezijo, kar bi vodilo v konflikte in neenakost.
• Družba, ki bi jo vodila zgolj ženska skrbnost in konsenz, bi bila morda zelo socialno kohezivna, a bi se lahko soočala z izzivi pri hitrem odločanju v krizi, obvladovanju zunanjih groženj ali uveljavljanju potrebnih, a morda nepriljubljenih odločitev.

Zato Modrini zagovarjamo idejo, da bi se odločitve o urejanju družbe sprejemale ob upoštevanju obeh – moških in ženskih nagnjenj in perspektiv – ključna za razvoj odporne, stabilne in pravične družbe.

Kako to doseči

Modrini zagovarjamo "Bi-genski kolegij", to je organ sestavljen iz dveh žensk in dveh moških, ki bi ga morali institucionalizirati, saj tak uravnotežen organ prepoznava vrednost raznolikosti v razmišljanju in pristopih. S tem se zagotavlja, da so odločitve celovitejše in upoštevajo širši spekter potreb in izzivov.

V družbi je do tega še zelo daleč, med Modrini pa je že tukaj in sedaj.