Osnovni temelji Modrinstva
Človek je bitje, kot vsako drugo bitje. Ima svoje vedenje, način razmnoževanja in seveda omejeno življenjsko dobo. O slednjem, med svojim aktivnim bivanjem, pravzaprav ne razmišljamo. Če bi, bi bile mnoge odločitve drugačne.
Za razliko od drugih bitij, smo razvili zmožnost abstraktnega razmišljanja in močno samozavedanje. Vsak razvije lastno mentalno podobo sveta. Zelo redki uspejo to podobo razviti tako, da se ta približa dejanskemu stanju okoliščin, v katerem bivamo. Žal večina ljudi ne uspe dozoreti do te stopnje. Zadovoljijo se s podobo, ki jo dobijo skozi vzgojo in splošnim prepričanjem v okolju, v katerem odraščajo. To podobo pa kreirajo zgodovinske danosti, ki so najpogosteje religiozne. Za dejansko razumevanje svojega obstoja, so potrebna znanstvena spoznanja, ki pa jih do nedavnega ni bilo.
Modrini temeljimo svoje poglede in dejanja v skladu z naravo, pa to ne na kakšen poetičen, duhovni ali mističen način, ampak na osnovi znanosti. Tako znanje se razvija in gradi, ravno tako pa Modrini dograjujemo svoj odnos do sveta, narave in nas samih.
Iz tega stališča je življenje temelječe na religiji zmotno, saj religiozni milje onemogoča razvoj, kritično in logično razmišljanje. Kritično naslavljanje nelogičnosti v verskih "naukih" nakazuje, da so verniki v zmoti, kar povzroča pri njih upor. Zato religije ne morejo sobivati, razen če se verniki ogradijo in in ne komunicirajo z drugimi religijami. To jih obsoja na življenje eden mimo drugega, kar je plitko in ne omogoča pristnega odnosa. Prepogosto se tak odnos krvavo konča.
V razumnem nereligioznem odnosu se nestrinjanja rešujejo drugače, saj obstoja objektiven mediator- narava. Na primer: V kolikor se dva ne strinjata glede velikost težnega pospeška, tega ne rešujeta s sveto vojno, ampak težni pospešek izmerita. Tako se ugotovi, kaj je v skladu z naravo in spora ne more biti. Krilatica, da je več resnic, je napačna. Resnica je samo ena in to je tisti pogled, ki je najbolj skladen z naravo.